Ambrozija je enoletna zelnata rastlina, visoka od 20 do več kot 150 cm. Korenine so plitve in razvejane, steblo pokončno. Na steblu ima dlačice in je na dotik hrapava. Listi rastejo eden nasproti drugemu, dolgi so 5 -10 cm in dvakrat pernato deljeni. Moški cvetovi ustvarjajo ogromne količine peloda, rastlina se oprašuje s pomočjo vetra. Letno proizvede od 3000 do 60.000 semen, ki se na krajše razdalje širijo z vetrom, na večje pa s pomočjo ptic, ki se z njimi hranijo ter s pomočjo sesalcev, ki se jim prilepijo na kožuhe.

Severna Amerika in Mehika.

Menijo, da je bila v Evropo prvič vnesena sredi 19. stoletja, potem pa je bila večkrat naključno vnesena v različne dele Evrope kot neželena komponenta semen žitaric in trav.

To je značilna rastlina zanemarjenih habitatov s pogostimi motnjami, v glavnem tistih zaradi človeških vplivom. Kjer koli se pojavi gola površina, kmalu lahko najdemo tudi ambrozijo (že po prvem letu po opustitvi njiv). Najdemo jo v naseljih, ob cestah, gradbiščih, železniških progah in na kmetijskih zemljiščih ob robovih posavkov.

Alelopatija - v tla izloča snovi, ki preprečujejo kalitev drugih vrst.

Kompeticija - spada med razmeroma slabe tekmece, toda v ogroženih habitatih in ob ugodnih razmerah kaljenja in rasti vzpostavlja monokulture ter popolnoma izrine druge vrste.

Rastlinojedci – ambrozija je hrana za mnoge živali, v glavnem žuželke, vendar so te žuželke večinoma zajedavci na posevkih, zato niso zaželene pri zatiranju ambrozije. Posebej so zanimivi severnoameriški hrošči iz rodu Ophraella (ambrozijev lepenec), ki naj bi bili uporabni pri biološki kontroli ambrozije.

Znotraj naravnega območja razširjenosti se uporablja v medicini. Njeni sokovi se uporabljajo za ustavitev lokalnih krvavitev in zdravljenje prebavnih težav. Pri tem pa je treba poudariti, da je škoda, ki jo povzroča, mnogo večja od morebitnih koristi, ki niti niso dovolj raziskane. Za primer lahko vzamemo dostopne podatke iz sosednje Madžarske, iz katerih je razvidno, da je bila leta 1990 ambrozija prisotna na okoli 418.000 ha, že leta 2001 na 2,9 milijona ha, leta 2008 je ta številka poskočila na 5 milijonov hektarov od skupaj 6,2 milijona hektarov kmetijskih zemljišč na Madžarskem. Ocenjujejo, da je gospodarska škoda, ki jo povzroča na Madžarskem okoli 100 milijonov evrov letno.

En hektar pod ambrozijo letno proizvede okoli 66 kg peloda na vegetacijsko sezono.

• Močno upočasnjuje obnovo naravnih habitatov.
• Ogroža redke rastlinske vrste in številne naravne rastlinske združbe, ki se razvijajo v istih habitatih, kjer se širi ambrozija.

Na manjših površinah je priporočljivo puljenje celih rastlin, preden semenijo, v ekološkem kmetijstvu pa je treba rastline sejati tako, da kalijo vsaj 10 dni pred ambrozijo. Na velikih površinah so dobre metode uporabe herbicidov ali oranje na najmanj 10 cm globine.