Grgosova jama – geomorfološka naravna vrednota
Kategorija zavarovanega območja: naravni spomenik
Leto zavarovanja: 1973.
Lokacija
Otruševec, majhna vas v bližini Samobora ponosno skriva eno najlepših jam na hrvaškem severozahodu - Grgosovo jamo. Grgosova jama, geomorfološi naravni spomenik, se nahaja v najvzhodnejšem delu Samoborskih gričev, kjer se ti spuščajo v dolino proti Savi.
Zgodovina
Jama je bila prvič odkrita leta 1973. Josip Grgos jo je našel ob kopanju kamenja za proizvodnjo apna. Leto kasneje - 1974 je bila jama zavarovana kot geomorfološki naravni spomenik. Štirideset let kasnejepa je bil tekom gradbenih del s katerimi so razširjali območje za obiskovalce odkrit vhod v še eno jamo. To jamo so poimenovali Nova Grgosova jama.
Turizem
Jami s svojim sijajem in enostavnim dostopom privabljata številne ljubiteljev narave in radovednežev. Obe jami sta urejeni za obiskovalce. Skozi "Novo jamo" je urejena pot in postavljena električna razsvetljava. Pomembno je, da se med gibanjem po jami ne dotikamo ali lomimo kapnikov, saj so lepi le v svojem naravnem okolju - jami. Kar je narava ustvarjala tisočletja, lahko nehote uničimo v sekundi. V jamah številni umetniki najdejo navdih, uporabljajo ju kot kuliso za snemanje filmov, serij, glasbenih videov in različnih oddaj.
Naravne vrednote
Obe jami sta razmeroma majhni, vendar sta zaradi izjemnega bogastva jamskega okrasja turistična atrakcija in prepoznaven del geodediščine Zagrebške županije. Skupna dolžina »stare« jame je 52 m, globina glede na nivo vhoda pa 19 m. Prostornina jame je 1750m3. Skupna dolžina »Nove jame« je 97 m, globina pa 14 m.
Gostota kapnikov in na tleh najdeni stalagmiti pričajo o precejšnji starosti jame, nešteto tankih kapnikov na stropu pa kaže na to, da postopek nastajanja kapnikov in oblikovanja jame tu še vedno traja.
Veliko število in raznolikost jamskih formacij še dodatno dviga pomen teh jam. Elementi, ki okrašujejo jamo Grgos vključujejo kapljične kapnike, heliktite in draperije. Kapljičasti kapniki so tanki kapniki s podolgovato valjasto obliko, heliktiti pa stalaktiti s spiralnimi štrlinami, za katere se zdi, da kljubujejo gravitaciji. Zavese ali draperije so čudoviti kapniki, ki visijo s stropa kot drapirana tkanina; nastanejo, ko kapljice počasi tečejo po nagnjenih stenah. Vsaka nova kapljica pusti za seboj sled nanosa in s tem zavesam dodaja dolžino.
Analiza sige v teh jamah je pokazala, da je sestavljena iz 95% kalcijevega karbonata in 5% aluminijevega silikata. Jamski kapniki v Grgosovi jami so različnih barv – bele, rumene, rumenkaste, oranžne in rjave. Njihov odtenek je odvisen od njihove mineralne sestave, sestave tal nad jamo, rastlinstva nad njo in stanja okolja.
Do zdaj so analizirani dva kapnika iz Nove Grgosove jame, njuno starost in podnebne razmere, v katerih sta nastajala. En kapnik je začel rasti pred 10.500 leti, njegova rast pa se je ustavila pred približno 2.300 leti. V obdobju rasti je v 100 letih zrasel od 0,8 do 1 cm ali 0,08 do 0,1 mm na leto. Najstarejši del drugega stalagmita je star približno 40.000 let, zrasel pa je od 0,1 do 1 cm v 100 letih.
Temperatura zraka v jami je med 10 ºC in 11 ºC.
Gostota kapnikov in na tleh najdeni stalagmiti pričajo o precejšnji starosti jame, nešteto tankih kapnikov na stropu pa kaže na to, da postopek nastajanja kapnikov in oblikovanja jame tu še vedno traja.
Veliko število in raznolikost jamskih formacij še dodatno dviga pomen teh jam. Elementi, ki okrašujejo jamo Grgos vključujejo kapljične kapnike, heliktite in draperije. Kapljičasti kapniki so tanki kapniki s podolgovato valjasto obliko, heliktiti pa stalaktiti s spiralnimi štrlinami, za katere se zdi, da kljubujejo gravitaciji. Zavese ali draperije so čudoviti kapniki, ki visijo s stropa kot drapirana tkanina; nastanejo, ko kapljice počasi tečejo po nagnjenih stenah. Vsaka nova kapljica pusti za seboj sled nanosa in s tem zavesam dodaja dolžino.
Analiza sige v teh jamah je pokazala, da je sestavljena iz 95% kalcijevega karbonata in 5% aluminijevega silikata. Jamski kapniki v Grgosovi jami so različnih barv – bele, rumene, rumenkaste, oranžne in rjave. Njihov odtenek je odvisen od njihove mineralne sestave, sestave tal nad jamo, rastlinstva nad njo in stanja okolja.
Do zdaj so analizirani dva kapnika iz Nove Grgosove jame, njuno starost in podnebne razmere, v katerih sta nastajala. En kapnik je začel rasti pred 10.500 leti, njegova rast pa se je ustavila pred približno 2.300 leti. V obdobju rasti je v 100 letih zrasel od 0,8 do 1 cm ali 0,08 do 0,1 mm na leto. Najstarejši del drugega stalagmita je star približno 40.000 let, zrasel pa je od 0,1 do 1 cm v 100 letih.
Temperatura zraka v jami je med 10 ºC in 11 ºC.
Znamenitosti
Le 90 minut hoje po 2 km dolgi poti mimo 9 zelo raznolikih točk nas seznani z načinom življenja, tradicijami in legendami na območju Otruševca: od podzemnih čudes v Grosovi jami, geoloških in bioloških posebnosti do pravljice o starodavnih velikanih in pridnih ljudeh samoborskega območja.
Neznano o znanem
Grgosova jama je dom 9 skupin nevretenčarjev: pajkov, paščipalcev, rakov enakonožcev, stonog, dvojnonog, skakačev, dvorepk, hroščev in kobilic. Ko pride do biotske pestrosti podzemlja je Hrvaška ena od vročih točk. Mnoge podzemne vrste so pravzaprav endemiti Hrvaške ali Dinaridov.
Območje je odprto za obisk:
- Naslov: Otruševec 17/4, Samobor, Hrvaška
- Delovni čas: od ponedeljka do petka vsako polno uro med 12h in 17h
- Napovejte svoj obisk: za organizacijo obiska skupin prosimo, da nas kontaktirate na 00385 1/3375 888
Ovim područjem upravlja Javna ustanova Zeleni prsten Zagrebačke županije
- Adresa: 151. Samoborske brigade HV 1, Samobor, Hrvatska
- Broj telefona: +385 (0)1 6111 552
- Internet stranica: https://zeleni-prsten.hr/
- Društvene mreže:
https://www.facebook.com/zeleniprsten
https://www.instagram.com/zeleni_prsten/
