Reka Sava je ena najbolj zanimivih in kompleksnih rek v Evropi. Nastane z združitvijo slovenskih rek – Save Bohinjke in Save Dolinke, ki se oblikujeta na izjemno zanimiv način. Nedaleč od Bohinja se nahaja veličastni slap Savica, visok 78 metrov, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Iz Bohinjskega jezera izteka kratka reka Jezernica, ki se po 100 metrih z Mostnico združi v Savo Bohinjko. Sava Dolinka izvira kot potok Nadiža v dolini Tamar v Julijskih Alpah, ki na nadmorski višini 1222 m ponikne in po 5 km zopet privre na površje kot Sava Dolinka. Dolga je 45 km in teče skozi doline v bližini Kranjske Gore, Jesenic, med Bledom in Bregom ter se pri Radovljici s Savo Bohinjko končno združi v reko Savo.

Na izviru je Sava široka le nekaj metrov, na izlivu v Donavo v Beogradu pa je široka skoraj 300 metrov. Sava vzdolž svojega 926 kilometrov dolgega toka vsebuje celoten spekter različnih rečnih habitatov. Na svojem izviru je prava kraška reka – hitra, divja in bistra. Na poti do ustja je vse bolj počasna in motna. Porečje Save skupaj s pritoki, kot so Ljubljanica, Sotla, Kolpa, Una, Vrbas, Bosna in Drina tvori enega od najbolj raznolikih in najbolje ohranjenih rečnih sistemov v Evropi. V Sloveniji je velik del reke močno modificiran zaradi postavitve niza velikih hidroelektrarn. Preostanek rečnega toka je še vedno dobro ohranjen. Čeprav v javnosti prevladuje prepričanje o onesnaženosti Save, je reka še vedno v dobrem stanju. O tem priča tudi število zavarovanih območij.

Kar 64 % toka je zaščitenega v različnih kategorijah. Območja kot je naravni park Lonjsko polje, zavarovano z Ramsarsko konvencijo kot mokrišče mednarodnega pomena, so pomembna na svetovni ravni. Sava prinaša velike količine vode, ki namaka okoliška polja in polni podzemne vodne zbiralnike, ključne za vodooskrbo ljudi in ekosistema, in je pomemben element krajinske raznovrstnosti in habitat številnih živalskih vrst. Aktivni del poplavnih ravnic je vsako leto poplavljen in je izjemnega pomena za drstenje rib in zaključek življenjskega cikla številnih organizmov. V času poplav se polnijo podzemni vodni zbiralniki vzdolž reke in njenih pritokov. Vsi omenjeni elementi tvorijo izjemno pomemben in dragocen ekosistem, ki ga moramo varovati, saj so od njega odvisna številna življenja in gospodarstvo.

Največje nevarnosti za Savo so zajezitve reke zaradi izgradnje hidroelektrarn, pretirano izkopavanje usedlin (peska), razvoj plovnih poti ter razvoj t. i. sive infrastrukture za protipoplavno zaščito. Zajezitve reke preprečujejo migracijo vodnih organizmov in transport usedlin, zato se Sava vkopava v lastno strugo in se raven podtalnice zmanjšuje. Zaradi poseganja v ekosistem iz njega izginjajo naravni čistilci – organizmi, ki se hranijo z organskimi snovmi v vodi. Če se bo trend nižanja ravni podtalnice nadaljeval, se bodo suše, ki prizadevajo gozdove in kmetijske površine, le še stopnjevale. Prav tako so močno ogrožena vodna zajetja, iz katerih mesto Zagreb črpa pitno vodo, in stabilnost stavb, zgrajenih v bližini reke.

Na mednarodni ravni reko upravlja Mednarodna komisija za savski bazen z namenom implementacije Načrta upravljanja voda za Savski bazen. Vse države, skozi katere Sava teče, so ustanovile nacionalne organe, ki upravljajo z reko v obsegu svojih dejavnosti in pristojnosti.

Člani Mreže SavaParks so sodelovali pri izdelavi publikacij, kot sta Bela knjiga o Savi in Eco-masterplan za balkanske reke, ki na podlagi novih spoznanj dajejo priporočila o upravljanju rek ter ponujajo rešitve za trajnostno gospodarjenje z reko za dobrobit ljudi in narave. Bela knjiga o Savi je dostopna na teh spletnih straneh pod kategorijo publikacije. Eco-masterplan za balkanske reke sta izdali RiverWatch iz Avstrije in EuroNatur iz Nemčije. Dostopen je na njihovih spletnih straneh ali na tej povezavi.