POSEBNI ORNITOLOŠKI REZERVAT JELAS RIBNIKI

Posebni ornitološki rezervat Jelas Ribnjaci se nahaja v bližini vasi Oriovac, približno 25 km zahodno od Slavonskega Broda na Hrvaškem.

Jelas polje je bilo nekoč veliko mokrišče, v katerega so se izlivale vode reke Save in njenih pritokov. Z izgradnjo nasipov in kanalov je bil večji del prostora izsušen. V 60. in 70. letih 20. stoletja je bilo območje približno 25 km² (2500 ha) spremenjeno v ribnike z obsežnim ribogojstvom v lasti države, to je takratnega kmetijskega kombinata Jasinje. Po propadu Jasinja se je gojenje rib ohranilo na približno polovici celotne površine ribnika. V letu 2019 so bile obnovljene tudi preostale table ribnika. Manjši del območja ribnika (približno 125 ha) je bil leta 1995 zavarovan predvsem zaradi kolonij čapelj in žličark, ki gnezdijo na njem.

Organiziranega obiska ribnika ni. Območje nadzira koncesionar, monitoring pa opravljajo nevladne organizacije, predvsem Hrvaško društvo za zaščito ptic in narave, v sodelovanju z javnim zavodom Natura Slavonica.

Jelas polje je del evropske ekološkega omrežja Natura 2000. Širše območje ribnika je zavarovano kot ohranitveno območje, pomembno za vrste in habitatne tipe Jelas polje z ribniki (HR2001326) in ohranitveno območje, pomembno za ptice Jelas polje (HR1000005). Ciljni habitat POVS Jelas polje z ribniki je 3130 habitatov dvoživk Isoeto-Nanojuncete. To je habitat, ki se pojavlja na meji kopnega in vode, to je na krajih, kjer se izmenično pojavljata poplavljanje in sušenje terena, značilne rastline pa so polegla lindernija (Lindernia procumbens), dvomljiva lindernija (Lindernia dubia), iglasta sita (Eleocharis acicularis), šesteroprašna jelovka (Elatine hexandra), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), Michelijeva ostrica (Cyperus michelianus), blatnica (Limosella aquatica), jajčasta sita (Eleocharis ovata), zala tavžentroža (Centaurium pulchellum), enoletni biček (Schoenoplectus supinus), (Scirpus setaceus), potočna plitvina Lythrum portula.

Ciljne vrste so nižinski urh (Bombina bombina), dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis), širokouhi netopir (Barbastella barbastellus), vidra (Lutra lutra) in močvirska sklednica (Emys orbicularis).

Največja vrednost območja so ptice selivke in gnezdilke. Še posebej zanimive so gnezdilne kolonije čaplje in žličarke (Platalea leucorodia). To je zagotovo eno najpomembnejših gnezdišč žličarke na Hrvaškem. Kolonija ob žličarkah vključuje naslednje vrste: kvakač (Nycticorax nycticorax), čopasta čaplja (Ardeola ralloides), mala bela čaplja (Egretta garzetta), velika bela čaplja (Ardea alba), rjava čaplja (Ardea purpurea) in čapljica ali mala bobnarica (Ixobrychus minutus). Hrvaško društvo za zaščito ptic in narave že leta organizira obročkanje teh ptic, pri akcijah pa sodeluje tudi Javni zavod Natura Slavonica.

Jelas ribniki so bili po površini med največjimi v nekdanji državi Jugoslaviji. Velike ribogojniške table so impresiven prizor, še posebej z velikim številom močvirskih ptic, nad njimi letijo ali počivajo in se na njih hranijo. Čeprav ni organiziranega obiska, je mogoče kupiti sveže ribe v upravni stavbi ribogojnice v središču starih ribnikov. Spotoma boste videli veliko zanimivega. Z nakupom rib boste ohranjali proizvodnjo rib in tako pomagali pticam, ki se hranijo v teh ribnikih.

Na mestu današnjih ribnikov so nekaj časa po drugi svetovni vojni poskusil gojiti riž. V pridelavo je bilo vključeno tudi lokalno prebivalstvo. Sodeč po duhovitih 'bećarcih' (tradicionalne slavonske ljudske pesmi), ki se jih še vedno spominjamo, niso bili vsi navdušeni nad novo poljedelsko kulturo. Površine so kmalu spremenili v ribnike, kmetje pa so se vrnili h koruzi in pšenici.

• Najava prihoda: Obisk je mogoč samo za skupine z napovedjo na telefonskih številkah 035 409 043 ali 035 409 042 ali e-naslovu zastita.prirode@bpz.hr ali na povezavi
   http://www.natura-slavonica.hr/hr/zasticena-podrucja1/najava-grupnog-posjeta.html

• Naslov: Petra Krešimira IV. br. 1, 35000 Slavonski Brod, Hrvaška
• Telefonska številka: +385 35 409 043 ili +385 35 409 042
• Povezava na uradno spletno stran: www.natura-slavonica.hr