Pomembna krajina Gajna

V bližini vasi Oprisavci in Poljanci, 18 km vzhodno od Slavonskega Broda.

Gajna je poplavni pašnik ob reki Savi v občini Oprisavci. Zemljišče je bilo nekoč skupni vaški pašnik, ki so ga prebivalci vasi Oprisavci in Poljanci uporabljali za pašo. Gajna je bila leta 1990 zavarovana na pobudo Ekološkega društva Brod - BED, ki je od takrat močno vključeno v upravljanje tega pašnika. Javni zavod za upravljanje zavarovanih delov narave v Brodsko-posavski županiji - Natura Slavonica je bil ustanovljen leta 2004 in od takrat upravlja to zavarovano območje v dobrem sodelovanju z BED. Leta 2015 je Javni zavod v sodelovanju z BED ustanovil Sodelovalni svet pomembne krajine Gajna, ki se sestaja enkrat letno. Cilj sveta je vključiti lokalno skupnost v upravljanje pašnika in omogočiti dobro sodelovanje s pristojnimi organi in drugimi sorodnimi institucijami (znanstvenimi, strokovnimi in kulturnimi) pri reševanju aktualnih problemov v Gajni in načrtovanju trajnostne rabe pašnikov. Travnike Gajne vzdržujejo s pašo živine v lasti lokalnih govedorejcev, ki so združeni v pašniško skupnost. Javni zavod sofinancira čuvaja Gajne, ki je zaposlen v BED, njegova naloga pa je skrb za domače živali na pašnikih, vzdrževanje infrastrukture (predvsem električnega pastirja) in nadzorovanje območja. Gajna je od leta 2013 del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Čeprav Gajna nima velikega števila obiskovalcev, je najbolj znano zavarovano območje v Brodsko-posavski županiji. Obiskujejo ga kolesarji, ki se vozijo po savski poti, strokovne skupine, lokalni prebivalci in učenci lokalnih šol na terenskem pouku in izletih. Glavne znamenitosti so učna pot na Gajni, razgledna točka, ki je kopija vojaške opazovalnice iz časa Vojne krajine, center za obiskovalce v obliki tradicionalnega 'stana' in veliko število avtohtonih pasem domačih živali, ki se pasejo na Gajni.

Upoštevati je treba, da gre za območje, ki ga Sava občasno poplavlja, zato je možnost obiska odvisna od vodostaja. Poplave v porečju Save so precej nepredvidljive, v Gajni pa so najpogostejše v obdobju med novembrom do aprilom. Računati je treba na blato in imeti s seboj ustrezno obutev. Ker se na Gajni pase veliko število domačih živali, je treba zaradi varnosti obiskovalcev in preprečevanja vznemirjanja živali obisk napovedati javnemu zavodu Natura Slavonica ali ekološkemu društvu Brod - BED.

Območje obsega približno 330 hektarjev pašnikov in ribnikov (depresija), ki jih občasno poplavi reka Sava. Gajna je tipičen slavonski obsavski pašnik, njegovo krajinsko vrednost pa poudarja prisotnost mokriške flore in favne. Gajna je na južni strani omejena s Savo na dolžini približno 2,5 km, na severni pa z nasipom Save na dolžini približno 5 km, ki jo obdaja v loku. Gajno v zahodnem delu tega loka seka stranski kanal med vasema Oprisavci in Poljanci. Stranski kanal zbira vodo s pobočij Dilja od Bukovačkega brda pri Slavonskem Brodu, do vzhodnih pobočij Dilja pri Đakovu in vodo dovaja neposredno v Savo. Na ta način vode tega območja ne obremenjujejo porečja Biđa, ki v vzporednem toku s Savo odvaja le vode nižinskega območja. Stranski kanal vstopa v Gajno navpično s severa. Približno 1 kilometer pred vstopom v tehnično rešitev se imenuje Sifon. Vodostaj v stranskem kanalu pred sifonom je 70 cm višji od nivoja po sifonu. Ta mehanizem omogoča nadzor nad vodostajem v močvirjih Gajne in prispeva k ohranjanju biotske pestrosti habitatov. Gajna ni ravna površina, ima pa kot vsaka poplavna ravnica več depresij, ostankov mlak in vzpetin. Najbolj znane depresije so: Zatoka, Šarajna in Velika Gajna. Najpomembnejše vzpetine so: Greda, Sinjak, Velika Greda, Jabučice in po celotni dolžini reke Save Bajer.

Najbolj raziskana je flora Gajne. Ugotovljenih je bilo več kot 200 rastlinskih vrst, najdragocenejši habitati pa so 3150 naravnih evtrofnih voda z rastlinstvom Hydrocharition ali Magnopotamion ter HT 3130 Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Isoëto-Nanojuncetea. To so tudi ciljni habitati Nature, zaradi katerih je območje dobilo status ohranitvenega območja, pomembnega za vrste in habitatne tipe. Posebej zanimiva je štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia), ki jo najdemo v močvarah in ob mlakah na pašnikih ter delu Stanskega kanala ob Gajni. Je tudi ciljna vrsta Nature za to območje. Tako kot na drugih poplavnih ravnicah ob Savi tudi na Gajni obstajajo invazivne tujerodne rastlinske vrste. Največja težava je navadna amorfa Amorpha fruticosa. Najučinkovitejša metoda za njeno odstranjevanje je paša živine, večinoma goveda, ki jo poje in potepta.

Med poplavami se v plitvi vodi Gajne drstijo ribe. Z umikom vode se mladce vrnejo v Savo in obnovijo njen ribji stalež. Del mladic zaostane v mlakah na pašniku in postane hrana za ptice in druge živali. V močvarah se razmnožujejo dvoživke. Še posebej zanimiv je številčni nižinski urh (Bombina bombina). Gajna je del ohranjevalnega območja, pomembnega za ptice Jelas polja (HR1000005). Tu najdemo številne močvirske ptice, tipične vrste kmetijskih habitatov in ptice, ki gnezdijo v bližnjih gozdovih. Večje jate belih štorkelj (Ciconia ciconia) in črnih štorkelj (Ciconia nigra) se med selitvijo pogosto ustavijo na Gajni. Ob štorkljah so tipičen prizor na pašniku še lastovka (Hirundo rustica), priba (Vanellus vanellus), belolična čigra (Chlidonias hybrida), prosnik (Saxicola torquata), rjavi srakoper (Lanius collurio), mala bela čaplja (Egretta garzeta), velika bela čaplja (Ardea alba), siva čaplja (Ardea cinerea), skobec (Accipiter nisus), kragulj (Accipiter gentilis), kanja (Buteo buteo) itd. Na močvirju se hranijo in gnezdijo različne vrste rac.

Gajna ponuja veliko vsebin za obiskovalce. Glavne atrakcije so avtohtone pasme domačih živali na pašnikih: slavonsko-sremsko podolsko govedo, posavski konj, ovce Tsigai, črni slavonski prašič, turopoljski prašič in pes hrvaški ovčar. Za obiskovalce je pripravljena učna pot z 10 informativnimi panoji o naravnih in kulturnih vrednotah Gajne. Obiskovalce zanima razgledna točka, ki jo je zgradilo ekološko društvo Brod - BED. Izdelana je bila v obliki razglednega paviljona iz časa Vojne krajine. Leta 2013 so na Gajni zgradili center za obiskovalce. Center je zasnovan po vzoru nekdanjih slavonskih 'stanov', to je posesti s hišo in z gospodarskimi poslopji, zgrajenimi zunaj vasi, na polju. 'Stani' so bili stalno naseljeni ali pa so bili sezonski dom pastirjev v toplejšem delu leta, ko se je živina selila iz vaških hlevov na pašnike. Center in učna pot sta bila zgrajena v okviru Projekta integracije v EU Naturo 2000 - NIP, ki ga je izpeljalo ministrstvo, pristojno za varstvo narave, uporabnik pa je javni zavod v partnerstvu z BED. Projekt je financira s posojilom Svetovne banke.

V Poljancih v bližini tega zavarovanega območja so našli bronast obesek v obliki bika, ki je najstarejša upodobitev te živali na severnem Hrvaškem (11. ali 12. stoletje pr. n. št.).

• Delovni čas: skupine je treba najaviti
• Najava prihoda: Obisk je mogoč za skupine po dogovoru na telefonskih številkah 035 409 043 ali 035 409 042 ali elektronski pošti ali na povezavi:
  http://www.natura-slavonica.hr/hr/zasticena-podrucja1/najava-grupnog-posjeta.html

Ob poplavah obiski niso mogoči. Blato na poplavnih pašnikih je pogost pojav, zato je treba obutev ustrezno prilagoditi, zlasti jeseni, pozimi in spomladi. Ker se na Gajni pase veliko število domačih živali, je treba zaradi varnosti obiskovalcev in preprečevanja vznemirjanja živali obiske napovedati na zgornjih telefonskih številkah ali prek obrazca.