Pomembna krajina Turopoljski lug in mokrotni travniki ob reki Odri
Kategorija zavarovanega območja: Značajan krajobraz
Leto zavarovanja: 2003.
Lokacija
Pomembna krajina Turopoljski lug in mokri travniki ob reki Odri se nahajajo na Hrvaškem na meji med Zagrebško in Sisaško-moslavaško županijo.
Zgodovina
Turopoljski lug in mokri travniki ob reki Odri so bili leta 2003 zavarovani kot pomembna pokrajina s skupno površino 3.403,56 ha.
Območje Turopoljskega luga je vključeno v Ekološko omrežje Natura 2000 pod imenom Turopoljski lug (HR1000003) in Odransko polje (HR2000415) s skupno površino 137,36 km². Ciljne ohranitvene vrste so 17 vrst ptic, plazilcev in dvoživk: nižinski urh ( Bombina bombina), hribski urh (Bombina variegata), močvirska sklednica (Emys orbicularis), veliki pupek (Triturus carnifex) in pupek (Triturus dobrogicus). Od sesalcev so to netopirji: širokouhi netopir (Barbastella barbastellus), vejicati netopir (Myotis emarginatus) in veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) ter bober (Castor fiber) in vidra (Lutra lutra), potem metulji: močvirski cekinček (Lycena dispar), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), od hroščev: hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), rogač (Lucanus cervus) in ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus) ter od rastlin štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia).
Območje Turopoljskega luga je vključeno v Ekološko omrežje Natura 2000 pod imenom Turopoljski lug (HR1000003) in Odransko polje (HR2000415) s skupno površino 137,36 km². Ciljne ohranitvene vrste so 17 vrst ptic, plazilcev in dvoživk: nižinski urh ( Bombina bombina), hribski urh (Bombina variegata), močvirska sklednica (Emys orbicularis), veliki pupek (Triturus carnifex) in pupek (Triturus dobrogicus). Od sesalcev so to netopirji: širokouhi netopir (Barbastella barbastellus), vejicati netopir (Myotis emarginatus) in veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) ter bober (Castor fiber) in vidra (Lutra lutra), potem metulji: močvirski cekinček (Lycena dispar), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), od hroščev: hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), rogač (Lucanus cervus) in ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus) ter od rastlin štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia).
Turizem
Za prostorsko celoto Odranskega polja in Turopolja je značilna dobra ohranjenost kulturne dediščine, vidne v številnih stavbah tradicionalne lesene arhitekture - stanovanjskih stavbah, gospodarskih poslopjih in sakralnih objektih v okoliških naseljih. Globoka povezava med človekom in njegovim domačim krajem je vidna v kulturni krajini, ki se zdi naravna, čeprav je rezultat stoletnega sobivanja človeka in narave ter žive etnografske dediščine. Del dediščine so tudi ohranjene avtohtone pasme domačih živali posavskega konja in turopoljskega prašiča ter tradicionalna pasma posavske gosi.
Naravne vrednote
Na tem območju se razlikujejo tri celote. Ohranjen kompleks poplavnih gozdov doba - Turopoljski lug, mokri travniki ob reki Odri in naravni tok Odre.
Prejšnje raziskave so pokazale, da je za to območje značilna velika pestrost habitatov in s tem bogastvo rastlinskih in živalskih vrst, ki so večinoma zaščitene z Zakonom o varstvu narave, nekatere tudi na evropski ravni. Zabeleženih je 48 različnih habitatnih tipov, 358 rastlinskih taksonov, 133 vrst hroščev, 60 vrst pajkov, 73 vrst dnevnih metuljev, 23 vrst kačjih pastirjev, 13 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev, 23 vrst rib in 33 vrst sesalcev.
V bogati favni turopoljskega travnika poleg ptic, kot so belorepec, mali klinkač, črna štorklja, divji petelin, črna žolna itd., imajo pomembno mesto sesalci, kot so netopirji in alpska voluharica, ledeniški relikt, ki na ozemlju Hrvaške razen v Turopolju živi le v Motovunskem gozdu v Istri. Za reko Odro je poleg tega, da je potrebna za vzdrževanje habitatov, ki so v prvi vrsti odvisni od režima podtalnice in poplavnih voda, značilna tudi dragocena ihtiofavna. Bregovi Odre, pa tudi celotno območje gozdov in travnikov, so izjemno pomembni habitati številnih vrst dvoživk in plazilcev, od najstrožje zavarovanih pupkov in močeradov do velikega števila žab, med katerimi so najbolj zanimivi plavčki. Samci imajo intenzivno modro kožo spomladi med sezono parjenja. Zanimiva je in za to območje značilna vrsta navadnega gada s popolnoma črno kožo.
Prejšnje raziskave so pokazale, da je za to območje značilna velika pestrost habitatov in s tem bogastvo rastlinskih in živalskih vrst, ki so večinoma zaščitene z Zakonom o varstvu narave, nekatere tudi na evropski ravni. Zabeleženih je 48 različnih habitatnih tipov, 358 rastlinskih taksonov, 133 vrst hroščev, 60 vrst pajkov, 73 vrst dnevnih metuljev, 23 vrst kačjih pastirjev, 13 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev, 23 vrst rib in 33 vrst sesalcev.
V bogati favni turopoljskega travnika poleg ptic, kot so belorepec, mali klinkač, črna štorklja, divji petelin, črna žolna itd., imajo pomembno mesto sesalci, kot so netopirji in alpska voluharica, ledeniški relikt, ki na ozemlju Hrvaške razen v Turopolju živi le v Motovunskem gozdu v Istri. Za reko Odro je poleg tega, da je potrebna za vzdrževanje habitatov, ki so v prvi vrsti odvisni od režima podtalnice in poplavnih voda, značilna tudi dragocena ihtiofavna. Bregovi Odre, pa tudi celotno območje gozdov in travnikov, so izjemno pomembni habitati številnih vrst dvoživk in plazilcev, od najstrožje zavarovanih pupkov in močeradov do velikega števila žab, med katerimi so najbolj zanimivi plavčki. Samci imajo intenzivno modro kožo spomladi med sezono parjenja. Zanimiva je in za to območje značilna vrsta navadnega gada s popolnoma črno kožo.
Znamenitosti
Območje pomembne krajine Turopoljski lug in mokrih travnikov ob reki Odri odlikuje zlasti število in raznolikost ptičjih vrst. Zabeleženih je kar 220 vrst.
Vodomec (Alcedo atthis) je vrsta, ki je povezana z vodnimi habitati. Gnezda gradi predvsem v strmih bregovih vodotokov in se hrani z ribami, zato dobro prikazuje stanje vodnega ekosistema in prisotnost naravnih strmih brežin, ki jih potrebuje za gradnjo gnezd. Ptice roparice, ki so cilj ohranjanja, so mali klinkač (Aquila pomarina), pepelasti lunj (Circus cyaneus), močvirski lunj (Circus pygargus), belorepec (Haliaeetus albicilla) in sršenar (Pernis apivorus). Mali klinkač, belorepec in sršenar gnezdijo na drevesih, večinoma potrebujejo starejše gozdne komplekse z vlažnimi odprtimi habitati. Močvirski lunj in pepelasti lunj sta vrsti, ki gnezdijo na tleh, a pepelasti lunj na Hrvaškem le prezimi. Močvirski lunj je ogrožena vrsta. Njegova prisotnost in uspešnost gnezdenja so dober pokazatelj kakovostnih in obsežnih travniških habitatov. Na tem območju najdemo tudi dve vrsti štorkelj, od katerih bela štorklja gnezdi v naseljih in se prehranjuje na odprtih habitatih. Črne štorklje za gnezdenje potrebujejo starejše in nemotene dele gozda. Prehranjuje se tudi na odprtih habitatih. Kosec je ogrožena vrsta, katere število se zaradi zaraščanja travniških habitatov in intenziviranja kmetijske proizvodnje zmanjšuje. Petice pevke in žolne, ki so cilj ohranitve tega območja, so odličen pokazatelj kakovosti gozdnih habitatov. Njihovo število je veliko v starih gozdnih sestojih z veliko biotsko pestrostjo in nizko v mladih sestojih, kjer se uporablja preveč pesticidov in je zato biotska pestrost manjša.
Vodomec (Alcedo atthis) je vrsta, ki je povezana z vodnimi habitati. Gnezda gradi predvsem v strmih bregovih vodotokov in se hrani z ribami, zato dobro prikazuje stanje vodnega ekosistema in prisotnost naravnih strmih brežin, ki jih potrebuje za gradnjo gnezd. Ptice roparice, ki so cilj ohranjanja, so mali klinkač (Aquila pomarina), pepelasti lunj (Circus cyaneus), močvirski lunj (Circus pygargus), belorepec (Haliaeetus albicilla) in sršenar (Pernis apivorus). Mali klinkač, belorepec in sršenar gnezdijo na drevesih, večinoma potrebujejo starejše gozdne komplekse z vlažnimi odprtimi habitati. Močvirski lunj in pepelasti lunj sta vrsti, ki gnezdijo na tleh, a pepelasti lunj na Hrvaškem le prezimi. Močvirski lunj je ogrožena vrsta. Njegova prisotnost in uspešnost gnezdenja so dober pokazatelj kakovostnih in obsežnih travniških habitatov. Na tem območju najdemo tudi dve vrsti štorkelj, od katerih bela štorklja gnezdi v naseljih in se prehranjuje na odprtih habitatih. Črne štorklje za gnezdenje potrebujejo starejše in nemotene dele gozda. Prehranjuje se tudi na odprtih habitatih. Kosec je ogrožena vrsta, katere število se zaradi zaraščanja travniških habitatov in intenziviranja kmetijske proizvodnje zmanjšuje. Petice pevke in žolne, ki so cilj ohranitve tega območja, so odličen pokazatelj kakovosti gozdnih habitatov. Njihovo število je veliko v starih gozdnih sestojih z veliko biotsko pestrostjo in nizko v mladih sestojih, kjer se uporablja preveč pesticidov in je zato biotska pestrost manjša.
Neznano o znanem
Skrivnostna ptica kosec prihaja v naše kraje, da bi se zaljubila in si ustvarila družino. V času gnezdenja zelo redko leti in večino časa preživi skrit v travi. Ogrožajo ga zaraščanje travnikov, prezgodnja košnja, košnja s hitro mehanizacijo in krožna košnja od roba proti sredini polja. Zato so kosci (tako ptice kot ljudje) simbol sožitja ljudi in narave.
Območje odprto za obiskovalce:
- Delovni čas: Ves čas
- Najava prihoda: Ni potrebna
To območje upravlja: Javni zavod Zeleni prsten Zagrebške županije
- Naslov: 151. Samoborske brigade HV 1, Samobor, Hrvaška
- Telefonska številka: +385 (0)1 6111 552
- Email: info@zeleni-prsten.hr
- Povezava na uradno spletno stran: https://zeleni-prsten.hr/
- Povezava na socialna omrežja:
https://www.facebook.com/zeleniprsten
https://www.instagram.com/zeleni_prsten/
