POMEMBNA KRAJINA JELAS POLJE
Uradno ime: Jelas polje
Varstvena kategorija: pomembna pokrajina
Leto razglasitve: 1995
Lokacija
Jelas polje pokriva izjemno veliko površino, več kot 20.000 ha, ki se razteza od reke Save na jugu do severne meje avtoceste A3 od Lužan do Slavonskega Broda.
Zgodovina
Jelas polje je bilo nekoč veliko mokrišče, v katerega so se izlivale vode reke Save in njenih pritokov. Z izgradnjo nasipov in kanalov je bil večji del območja izsušen. K sreči je bila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja površina približno 25 km² (2500 ha) spremenjena v ribnike z ekstenzivnim ribogojstvom. Ribniki s svojo ornitofavno predstavljajo srce in največjo vrednoto Jelas polja. Preostala območja so mozaik poplavnih gozdov, pašnikov, travnikov, njiv in podeželskih naselij. Območje je bilo leta 1995 zavarovano v kategoriji pomembne krajine. Od pristopa Hrvaške k Evropski uniji je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000: ohranitvenega območja, pomembnega za ptice Jelas polje (HR1000005) in ohranitvenega območja, pomembnega za vrste in habitatne tipe Jelas polje z ribniki (HR2001326).
Turizem
Organiziranega obiska ribnikov in Jelas polja ni. Ribnike nadzira koncesionar.
Naravne vrednote
Pomembna krajina Jelas polje je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000: kot POVS Jelas polje z ribniki (HR2001326) in POP Jelas polje (HR1000005). Ciljni habitat POVS Jelas polja z ribniki so 3130 habitati dvoživk Isoeto-Nanojuncetea. Ciljne vrste so nižinski urh Bombina bombina, kačji pastir dristavični spreletavec Leucorrhinia pectoralis, širokouhi netopir Barbastella barbastellus, vidra Lutra lutra in močvirska sklednica Emys orbicularis.
Največja vrednota območja so ptice selivke in gnezdilke. Posebej zanimiva je mešana gnezdilna kolonija čaplje in navadne žličarke Platalea leucorodia. Na ribnikih gnezdijo siva gos Anser anser in veliko število različnih vrst rac (kostanjevka Aythya nyroca, tatarska žvižgavka Netta rufina, konopnica Anas strepera, mlakarica Anas platyrhynchos), bleščeča plevica Plegadis falcinellus, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, črnovrati ponirek Podiceps nigricollis, brkata sinica Panurus biarmicus in številne druge vrste. Pozimi in med selitvami tu najde zavetje okoli 7000 žerjavov Grus grus in 5000 gosi, med katerimi so najštevilčnejše beločele gosi Anser albifrons. Prezimovalci in/ ali preletnice na ribnikih so tudi dolgorepa raca Anas acuta, raca žličarica Anas clypeata, kreheljc Anas crecca, navdna žvižgavka Anas penelope, reglja Anas querquedula, konopnica Anas strepera, sivka Aythya ferina, čopasta črnica Aythya fuligula, zvonec Bucephala clangula veliki škruh Numenius arquata, labod grbec Cygnus olor.
Gnezdilke Jelas polja so belorepec Haliaeetus albicilla, štorklja Ciconia ciconia, črna štorklja Ciconia nigra, sršenar Pernis apivorus, rjavi lunj Circus aeruginosus, priba Vanellus vanellus, a tu najdemo tudi kolonije čebelarja Merops apiaster, breguljke Riparia riparia in sive čaplje Ardea cinerea.
Največja vrednota območja so ptice selivke in gnezdilke. Posebej zanimiva je mešana gnezdilna kolonija čaplje in navadne žličarke Platalea leucorodia. Na ribnikih gnezdijo siva gos Anser anser in veliko število različnih vrst rac (kostanjevka Aythya nyroca, tatarska žvižgavka Netta rufina, konopnica Anas strepera, mlakarica Anas platyrhynchos), bleščeča plevica Plegadis falcinellus, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, črnovrati ponirek Podiceps nigricollis, brkata sinica Panurus biarmicus in številne druge vrste. Pozimi in med selitvami tu najde zavetje okoli 7000 žerjavov Grus grus in 5000 gosi, med katerimi so najštevilčnejše beločele gosi Anser albifrons. Prezimovalci in/ ali preletnice na ribnikih so tudi dolgorepa raca Anas acuta, raca žličarica Anas clypeata, kreheljc Anas crecca, navdna žvižgavka Anas penelope, reglja Anas querquedula, konopnica Anas strepera, sivka Aythya ferina, čopasta črnica Aythya fuligula, zvonec Bucephala clangula veliki škruh Numenius arquata, labod grbec Cygnus olor.
Gnezdilke Jelas polja so belorepec Haliaeetus albicilla, štorklja Ciconia ciconia, črna štorklja Ciconia nigra, sršenar Pernis apivorus, rjavi lunj Circus aeruginosus, priba Vanellus vanellus, a tu najdemo tudi kolonije čebelarja Merops apiaster, breguljke Riparia riparia in sive čaplje Ardea cinerea.
Znamenitosti
Kulturna dediščina Jelas polja je povezana predvsem s sakralnimi stavbami. Vredno si je ogledati cerkev Marijinega vnebovzetja v Slavonskem Kobašu (gotska), cerkev sv. Janeza Krstnika v Slavonskem Kobašu (baročna), cerkev sv. Marije Magdalene na Bebrini (baročna), cerkev sv. Mihaela nadangela v Dubočcu (baročna). Ob vzhodni meji Jelas polja leži mesto Slavonski Brod, kjer sta najpomembnejši znamenitosti baročna trdnjava in baročna cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom.
Neznano o znanem
Jelas polje privablja precejšnje število gnezditvenih parov belih štorkelj Ciconia ciconia, zahvaljujoč hrani, ki jo zagotavljajo ribniki, reka Sava s pritoki, polja in mokri travniki. Na območju Jelas polja jih je največ v vasi Slavonski Kobaš. Leta 2019 je bilo 10 aktivnih gnezd. Zunaj Jelas polja imajo vasi Orubica, Davor in Gornji Varoš največ gnezd v Brodsko-posavski županiji.
Območje odprto za obiskovalce:
- Delovni čas: Organiziranih obiskov ribnika ni. Izjemoma je obisk strokovnih skupin mogoč po predhodnem dogovoru z javnim zavodom in koncesionarjem.
- Obvestilo o prihodu: Obisk je treba najaviti na telefonski številki 035 409 043 ali 035 409 042 ali na e-naslov zastita.prirode@bpz.hr ali na povezavi:
http://www.natura-slavonica.hr/hr/zasticena-podrucja1/najava-grupnog-posjeta.html
To območje upravlja Javni zavod za upravljanje zavarovanih območij narave Brodsko-posavske županije - Natura Slavonica
- Naslov: Petra Krešimira IV. br. 1, 35000 Slavonski Brod, Hrvaška
- Telefonska številka: +385 35 409 043 ili +385 35 409 042
- Spletna stran: www.natura-slavonica.hr
