POSEBNI NARAVNI REZERVAT OBEDSKA BARA

Nekoč znani ornitološki rezervat, danes pa posebni naravni rezervat, ta ogromni mokriščno-gozdni kompleks leži ob reki Savi na jugu Srema med vasmi Obrež, Ašanja, Kupinovo, Progar in reko Savo. Pokriva območje občin Pećinci in Ruma. V ožjem smislu je Obedska bara meander reke Save, katere glavni tok teče bolj proti jugu. Obedska bara se razteza v obliki podkve med vasjo Obrež in Kupinovo. Dolžina loka je okoli 13,5 km, največja širina pa 750 m. Površina bajerja se spreminja in danes znaša približno 7 km². Nadmorska višina se giblje od 71m do 73m.

V 19. stoletju je bila Obedska bara strogo varovano lovišče Avstro-Ogrske monarhije, po prvi svetovni vojni pa zavarovano območje in lovišče Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kljub prirejanju občasnega lova za privilegirane plemiče so bile ptice med lovskimi sezonami strogo zaščitene, zato jim je vedno uspelo povrniti številčnost, saj so njihova gnezda in krmišča ostala nedotaknjena. Po drugi svetovni vojni je bilo območje zavarovano 15. decembra 1951 na podlagi odločbe Inštituta za varovanje in znanstveno preučevanje naravnih redkosti SR Srbije iz Beograda kot strogo varovan naravni rezervat. Podkev in teren 200 metrov okoli nje, na skupni površini 1.060 ha, sta popolnoma zavarovana. Strogo varovani so bili tudi vsi ribniki znotraj Kupinske grede. Nato je občina Pećinci 31. oktobra 1968 razglasila naravni rezervat na 17.501 ha, s kar tremi različnimi med seboj povezanimi naravnimi dobrinami (strogi naravni rezervat 602 ha, znanstvenoraziskovalni rezervat 766 ha, krajina posebne naravne lepote 16.133 ha). Varstvo je združeno od leta 1994 z ustanovitvijo posebnega naravnega rezervata "Obedska bara", ki ga je na površini 9.820 ha razglasila vlada Republike Srbije.

Posebni naravni rezervat "Obedska bara" ponuja pestro izbiro vsebin za turiste:

• Center za informiranje in izobraževanje, ustanovljen leta 2011, se nahaja v bližini motela in je namenjen obiskovalcem rezervata "Obedska bara". Sprejme lahko 40 oseb.
  
• Obstajata krožna učna pot v skupni dolžini 7 km in vodna pot v skupni dolžini 5 km, opremljena s 4 opazovalnimi stolpi. Na voljo so tudi 4 vodna ogledala, ptičji otok, terase, smerokazi in informativne table. Obiskovalcem so na voljo katamaran za 25 oseb in čolni za oglede ter športni in rekreacijski ribolov. Na vhodu v rezervat sta dva vodnika za sprejem obiskovalcev.
  Krožna učna pot je opremljena s tremi terasami, z mizami in s klopmi, nahaja pa se v osrčju rezervata. Pot ponuja odlično priložnost za opazovanje mokriščnih habitatov rac kostanjevk, starih gozdnih sestojev, zlasti angleškega hrasta, ter redkih in zdravilnih rastlin.
  
• Steza na vodi, ki leži na robu močvirja, se začne od "Obedove kule", prečka most (v gradnji) in poteka mimo opazovalnega stolpa "Matijevica", s katerega je mogoče opazovati kolonije rac. Steza se konča pri drugem opazovalnem stolpu "Spomenik". Pot se prebije skozi gozdove angleškega hrasta in belega topola, kar omogoča sprehod in ogled Obedske bare, raznolikosti njene flore in favne, zlasti ptic.
  
• V "podkvi" močvirja so "vodna ogledala" in "ptičji otok", katerih cilj je izboljšati dodatno hranjenje rac kostanjevk in njihovo zadrževanje v rezervatu Obedska bara. V bližini rezervata je več pomembnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov: trdnjava "Kupinik", cerkev matere Angeline in cerkev sv. Luke.

Obedska bara - mit in legenda, je po vsem svetu znana že od sredine 19. stoletja, ko so se o njej začele zgodbe kot o "raju" za ptice. Največja vrednost območja je pristna mešanica mrtvic, bajerjev, močvirske vegetacije, mokrih travnikov in gozdov z izredno bogato pestrostjo ekosistemov in vrst, zlasti ogroženih. Obedska bara je eno redkih še ohranjenih območij močvirja s posebnostmi, kot so stoletni mešani gozdovi hrasta doba, kolonije močvirskih ptic in številne naravne redkosti. Bara je ostanek meandra stare struge Save, katere glavni tok danes teče bolj proti jugu. Obedska bara je znana po raznolikih mokriščih in gozdnih habitatih, številnih vrstah sesalcev, rib, dvoživk, plazilcev, žuželk ter po izjemnem bogastvu flore, ihtiofavne in zlasti ornitofavne. Obedska bara je zaradi izjemnih naravnih vrednot na seznamu mokrišč Ramsarske konvencije od leta 1977 kot prva v Srbiji, leta 1989 pa je bila razglašena za mednarodno pomemben življenjski prostor ptic (IBA).

Ključne živalske vrste na tem območju so: belorepec, črna štorklja, čaplja, bober itd. Nekatere redke rastlinske vrste, ki jih lahko najdete tukaj, so: beli lokvanj, rumeni blatnik, navadni kolmež, limnobij (jabogrizovka), japonska perunika in druge.

• Na majhnem griču ob robu Obedske bare, na nasprotni strani Podkve nasproti Kupinovega, je cerkev Matere Angeline znotraj starega samostanskega kompleksa Obed. Ena najstarejših srbskih cerkva, zgrajenih iz lesa, stoji že stoletja. Ljudje na tem območju verjamejo, da je cerkev samostana Obed leta 1486 zgradila despotinja Angelina Branković v znak zahvale Bogu za njeno srečno vrnitev. Cerkev je bila zgrajena iz lesene konstrukcije in materiala ladje, na kateri je s sinovi in z relikvijami moža Stefana priplula do Kupinovega.
  
• Srednjeveška prestolnica Kupinik, zgrajena najverjetneje sredi 14. stoletja, leži na sami obali jugovzhodnega kraka Podkve. Zgrajena je bila iz drobljenega kamna in obložena z opeko, kot ogrska vojaška trdnjava. Njen prvotni namen je bil nadzor prečkanja Save nasproti Debrca, nekdanjega dvora kralja Dragutina.

• Samostan Obed, tj. Obnovljena cerkev Matere Angeline, ki je bila nekoč lesena cerkev, je edina verska zgradba v Srbiji, katere neposredna okolica je redno poplavljena.
  
• Sliši se skoraj neverjetno, vendar so raziskave cvetnega prahu v šotnih plasteh Obedske bare, ki jih je opravil Milovan Gajić, pokazale, da so na tem območju že zdavnaj rasli iglavci, kot sta smreka in bor. Dejstvo je, da so bili v predborealu na mnogih območjih tega dela Evrope bistveno bolj zastopani iglavci, ki so v borealni fazi popolnoma nadomestili listopadne hraste, kar se je zgodilo tudi na območju Obedske bare.
  
• Na območju nekdanje Jugoslavije in celotnega balkanskega polotoka je v Obedski bari 28. junija 1908 Jakob Schenk s sodelavci opravil prvo obročkanje ptic v znanstvene namene. Prvi obročkani primerki so bili redke žličarke (Platalea leucorodia). Po tem je v letih 1911 in 1912 krajevni sodelavec Ž. Žarković v Kupinovem obročkal prve kmečke lastovke (Hirundo rustica) in bele štorklje (Ciconia ciconia). Schenk se je s sodelavci 16. in 17. junija 1912 vrnil v Obedsko baro, da bi ptice obročkal, naslednje leto pa je bilo objavljeno, da so v Afriki našli nekatere vrste žličark, ki gnezdijo na Obedski bari.
  
• Obrežani in Kupinci so v koritu Obedske bare že od nekdaj varovali "živa mesta" z blatom, neobveščeni pa so plačali z glavo, ker teh nevarnih krajev niso poznali. Veje se, kot kateri koli drugi težji predmeti, potopijo več kot 3 metre skozi kašasti mulj. Blato je obloženo s strjeno plastjo, ki lahko zavaja. Ko je na tem labilnem substratu samo eno drevo, se vsa druga začnejo upogibati na razdalji več kot deset metrov. Med prvo in drugo svetovno vojno je v živem blatu izginilo več sto vojakov, nekateri pa so se utopili v jaških Degurić, Vujić in Krstonošić. Marković je leta 1961 pripoveduje zgodbe prebivalcev, da je v goščavi močvirja včasih mogoče najti sedlo ali sabljo ter celo ostanke vojaške uniforme. Tudi danes domačini pripovedujejo zgodbe o domnevnih letalih in vozovih, ki so za vedno izginili v živem blatu Obedske bare. Pongratz med obema vojnama prenaša zgodbe vaščanov, da vstop v Obedsko baro pomeni skušanje boga, saj lahko metan omami nepazljivega obiskovalca. Dodaja "... da se globoko močvirje skriva pod na videz trdno plastjo in kdor enkrat vstopi, mora tam utoniti in nikoli več ne videti sonca.''

• Delovni čas: 7h-19 vsak dan, vse leto
• Najava prihoda: Ivana Lozjanin, ivana.lozjanin@sgsmitrovica.rs, +38162626014
• Dodatne pomembne informacije: možnost prehrane, vendar s predhodnim obvestilom za skupine več kot 15 oseb

• Naslov: JP „Vojvodinašume“, Srbija
• Telefonska številka: +38121431144
• Povezava na uradno spletno stran: www.vojvodinasume.rs