POSEBNI REZERVAT GOZDNE VEGETACIJE PRAŠNIK

Prašnik se nahaja v bližini vasi Novi Varoš, 8 km jugovzhodno od Okučanov.

Velja za edini izvirni ostanek znanih gozdov slavonskega doba, ki so se raztezali po dolinah med Savo in Dravo. Na pobudo gozdarske stroke je bil leta 1929 ta pragozd s površino okoli 50 ha izvzet iz gospodarjenja za potrebe izobraževanja in raziskovanja. Leta 1965 je bil razglašen za posebni (takrat specialni) rezervat. Javni zavod Natura Slavonica upravlja to območje od svoje ustanovitve leta 2004. Prašnik je bil po domovinski vojni minsko območje, leta 2015 pa je bil razminiran. Po razminiranju so se v pragozdu začele intenzivne raziskave, ki jih je izvajala gozdarska fakulteta Univerze v Zagrebu in raziskave netopirjev prek projekta javnega zavoda Savski netopirji, ki so ga financirali EuroNatur, Aage V. Jensen Charity Foundation in Michael Otto Stiftung.

Danes Prašnik obiskujejo v glavnem napovedane skupine strokovnjakov s področja gozdarstva in biologije. V neposredni bližini pragozda načrtujejo izgradnjo centra za obiskovalce, opremljenega z multimedijskimi vsebinami.

Prašnik je gozd doba in navadnega gabra (Subas. Carpino betuli-Quercetum roboris "typicum" Rauš 1973), habitat Natura stanište 9160 Podatlantski in srednjeevropski hrasti ter hrastovo-gabrovi gozdovi Carpinion betuli. Na Prašniku obstajajo 3 starostne skupine hrastov: starostna skupina 60-70 let, starostna skupina 150 let, starostna skupina 210-290 let. Ta najstarejša starostna skupina vključuje več kot 1000 hrastov na površini 50 ha. V rezervatu so prepovedani vsi ukrepi odstranjevanja dreves (mrtvih ali živih) in kakršno koli urejanje gozda. V okviru projekta Savski netopirji je bila leta 2016 opravljena začetna raziskava netopirjev. Na dveh terenskih izletih je bilo zabeleženih kar 8 vrst netopirjev, od tega sta dve vrsti Natura tudi v hrvaški Rdeči knjigi sesalcev (Antolović in sod. 2006): širokouhi netopir (Barbastella barbastellus) in velikouhi netopir (Myotis bechsteinii). Projekt in raziskave so financirali EuroNatur, Aage V. Jensen Charity Foundation in Michael Otto Stiftung, projekt pa je izvajal Javni zavod Natura Slavonica.

Največji hrast na Prašniku je vzniknil okoli leta 1675. Višji je od 40 metrov, premera dva metra in pol, leta 2019 pa je bil nominiran za hrvaško drevo leta.

Prašnik je edini originalni ostanek slavonskih hrastovih gozdov, o katerem je pisal Josip Kozarac v svoji kratki zgodbi "Slavonski gozd". Kozarac je nekaj časa delal kot gozdar v okolici Okučanov. Tu je navedek iz omenjene zgodbe: "Kdor je bil enkrat v tem našem starodavnem gozdu s čudovitimi drevesi, pokončnimi, čistimi in visokimi, kot bi bila ulita, ta ga ne more nikoli pozabiti. Tam se dvigajo veličastni hrasti s sivkastim lubjem, razbrazdanim z ravnimi brazdami, ki potekajo vzdolž vsega, 20 metrov visokega debla z močno široko krošnjo, ki ga je okronala kakor kučma postavnega junaka. Ponosno se vrstijo drug ob drugem, kakor nekoč korenjaški krajiški vojaki, iz vsega videza pa preberete, da so po moči orjaki, da kljubujejo burji in streli, da so najmočnejši in najplemenitejši v svojem cesarstvu in plemenu."

• Delovni čas:
• Najava prihoda: Obisk je mogoč samo za skupine ob napovedi na telefonskih številkah 035 409 043 ali 035 409 042 ali e-naslovu zastita.prirode@bpz.hr ali na povezavi:
  http://www.natura-slavonica.hr/hr/zasticena-podrucja1/najava-grupnog-posjeta.html

• Naslov: Petra Krešimira IV. br. 1, 35000 Slavonski Brod, Hrvaška
• Telefonska številka: +385 35 409 043 ili +385 35 409 042
• Povezava na uradno spletno stran: www.natura-slavonica.hr