POSEBNI ORNITOLOŠKI REZERVAT BARA DVORINA

Posebni ornitološki rezervat Bara Dvorina se nahaja v retenciji reke Sava, blizu vasi Donja Bebrina, 18 km vzhodno od Slavonskega Broda na Hrvaškem.

Vaščani Donje Bebrine so na tem območju uporabljali in še vedno uporabljajo pašnike, travnike in gozdove. Tradicionalno se na tem območju ukvarjajo z ribolovom. Leta 1987 je bilo območje zavarovano kot poseben ornitološki rezervat.

Dvorino v okviru terenskega pouka in ekskurzij večinoma obiskujejo učenci osnovnih in srednjih šol. Lokalna gostinska ponudba temelji na družinskih kmetijah, poleg ponudbe hrane in nastanitve pa je na voljo tudi rekreativno jahanje.

Bara Dvorina se razprostira ob levem bregu Save med nasipom pri Donji Bebrini in samo reko. To močvirje z okoliško poplavno ravnico je zadnje večje mokrišče v okolici Slavonskega Broda. Ker na tem kraju ni nasipa ob Savi, je poplavno izpostavljeno celotno območje s površino več kot 600 ha in je pogosto poplavljeno vse do nasipa južno od Donje Bebrine. Ko se voda umakne, mokra travišča okoli ribnika domačini Donje Bebrine in Klakare uporabljajo kot pašnike. Spomladi to območje nudi zelo lep razgled, kakršnih ob Savi najdemo vedno manj. Vodno površino, prekrito z belimi vodnimi lilijami in rumenimi lokvanji, obdano s temno zelenim pasom šašev, med katerimi rumeni močvirska perunika, obdajajo pašniki z množico konj, krav, prašičev in gosi. Bara Dvorina je zelo zanimiva tudi z znanstvenega vidika, zlasti ornitološkega in botaničnega. Tu se je razvilo več rastlinskih združb, ki bi jih bilo treba znanstveno preučiti. V vodi najdemo združbo vodnih blatnikov in lokvanjev (Nymphaeto - Nupharetum), medtem ko je rob mlake poraščen z več vrstami šašev (Carex sp.), s pecljato sladiko (Glyceria fluitans), kolmežem (Acorus calamus), vodno peruniko (Iris pseudacorus) itd. Ponekod ob bari najdemo zelo slikovita stara votla grčasta drevesa bele vrbe (Salix alba). Pomembni habitati tega območja so: mezofilni travniki srednje Evrope, poplavni gozdovi doba, prostoplavajoči flotanti in potopljeni hidrofiti, združbo dvoživk in poplavne gozdove črne jelše in ostrolistnega jesena. Za ptičji svet je Bara Dvorina zelo pomembna, zlasti med pomladno in jesensko selitvijo, ko tu prebiva kvalitativno in kvantitativno zelo bogata ornitofavna. Po besedah ornitologa Mirka Šetine, ki več let preučeval ptice Dvorine in okolice, je tu zabeleženih preko 160 vrst ptic. Na bari gnezdijo: čopasti ponirek (Podiceps cristatus), mali ponirek (Tachibaptus ruficollis), mlakarica (Anas platyrhynchos), kostanjevka (Aythya nyroca), črna liska (Fulica atra), zelenonoga tukalica, (Galinula chloropus), belolična čigra (Chlidonias hybridus), navadna čigra (Sterna hirundo), mokož (Rallus aquaticus), več vrst tukalic (Porzana spp.), rakar (Acrocephalus arundinaceus), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobenus). Okoliška mokra travišča so gnezdišča pribe (Vanellus vanellus), fazana (Phasianus colchicus), kratkoprstega škrjančka (Calandrella cinerea), čopastega škrjanca (Galerida cristata). V prejšnjih letih je tam gnezdil tudi kosec (Crex crex), ki pa zadnje čase ni bil opažen. Bele štorklje (Ciconia ciconia) se hranijo tudi na travnikih in gnezdijo v okoliških vaseh. Iz grmovja vzdolž nasipa se spomladi sliši petje črnoglavke (Sylvia atricapilla), rjave penice (Sylvia communis), močvirske trstnice (Acrocephalus palustris), taščice (Erithacus rubecula), slavca (Luscinia megarhyncholi), rjavega srakoperja (Lanius collurio). Okoliški gozdovi hrasta doba, posejani z manjšimi mlakami z močvirsko vegetacijo, so bogati z gnezdilnicami: golobi, sove, žolni, različne ptice pevke, črni škarnik (Milvus migrans), mlakarica (Anas platyrhynchos), čapljica (Ixobrychus minutus) in druge. V času spomladanske in jesenske selitve, deloma tudi pozimi pa je Dvorina veliko bogatejša s ptičjimi vrstami. Takrat se vodna površina poveča in dokler je ne prekrije led, na njej ostanejo velike koncentracije močvirskih ptic iz vse Evrope. Različne race, ponirki, žagarji, čaplje, štorklje, tukalice, ujede, galebi, čigre, lastovke in druge ptice pevke ter tudi številni različni pobrežniki se tu med selitvijo spočijejo in hranijo.

Največja atrakcija na Dvorini je največja mlaka v osrčju rezervata. Čeprav je dolga le kakšnih 1000 m, je pomembno mesto za hranjenje, gnezdenje in počitek ptic. Je eno redkih naravnih gnezdišč belolične čigre (Chlidonias hybrida). V rezervatu spomladi glasno odzvanjajo veliki zbori nižinskih urhov (Bombina bombina). Leta 2009 so v rezervatu prvič zabeležili panonskega pupka (Triturus dobrogicus). Leta 2016 je bil na Dvorini zabeležen velik podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) - vrsta Natura in vrsta z Rdečega seznama sesalcev Hrvaške (Antolović in sod. 2006). Raziskava je bila opravljena v okviru projekta Savski netopirji. Projekt in raziskave so financirali skladi EuroNatur, Aage V. Jensen Charity Foundation in Michael Otto Stiftung, projekt pa je izvajal Javni zavod Natura Slavonica.

Dvorina je tudi del evropske ekološkega omrežja Natura 2000 kot ohranitveno območje, pomembno za ptice Jelas polje (HR1000005) in ohranitveno območje, pomembno za vrste in habitatne tipe Dvorina (HR2000426). Ciljne vrste POVS Dvorina so nižinski urh (Bombina bombina), (Triturus dobrogicus), dolgolistni pajetičnik (Pseudolysimachion longifolium), velika zlatica (Ranunculus lingua) in habitati 6510 nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis), 3150 naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo Hydrocharition ali Magnopotamion in HT 3130 habitati dvoživk Isoeto-Nanojuncetea.

Domačini občine Klakar, katere del je rezervat, so znani po govedoreji in prodaji mlečnih izdelkov na tržnici v Slavonskem Brodu. Na poplavnih pašnikih Dvorine se še vedno tradicionalno pasejo krave.

• Delovni čas:
• Najava prihoda: Obisk je mogoč samo za skupine z napovedjo na telefonskih številkah 035 409 043 ali 035 409 042 ali e-pošti zastita.prirode@bpz.hr ali na povezavi:
  http://www.natura-slavonica.hr/hr/zasticena -podrucja1 / najava-grupnog-posjeta.html

• Naslov: Petra Krešimira IV. br. 1, 35000 Slavonski Brod, Hrvaška
• Telefonska številka: +385 35 409 043 ili +385 35 409 042
• Povezava na uradno spletno stran: www.natura-slavonica.hr