Tujerodne vrste so tiste vrste, ki na nekem območju predhodno niso bile razširjene. Večina vrst, ki jih ljudje prinesemo na območja, na katerih prej niso bile razširjene, ne preživi dolgo, če pa preživijo, se uspejo le redko prilagoditi na nove razmere in se samostojno razmnoževati. Če pa jim to uspe in se začnejo v naravi samostojno razmnoževati in razširjati ter negativno vplivati na domorodne organizme, jih imenujemo invazivne tujerodne vrste. Značilnosti invazivnosti so negativen vpliv na biotsko pestrost in dobrobiti, ki jih ima človek od narave. Lahko pa invazivne tujerodne vrste škodujejo tudi zdravju ljudi in/ali povzročajo gospodarsko škodo na območjih, ki jih naselijo. Invazivne tujerodne rastlinske vrste so rastline s sposobnostjo hitrega razmnoževanja ter hitrega ter obsežnega širjenja. Na novo območje jih, namenoma ali po nesreči, vnesene človek s svojo dejavnostjo. Primer namernega vnosa je sajenje nekaterih rastlin zaradi njihove dekorativnosti ali gospodarske koristi, nenamerno razširjanje pa je na primer razširjanje semena tujerodne vrste s semenom drugih vrst. Tako se je seme ambrozije razširilo iz Severne Amerike s semenom žitaric.

Čeprav so nekatere invazivne tujerodne vrste marsikomu poznane in je dokazano, da so škodljive (npr. ambrozija ali mali indijski mungo), je pojem invazivnih tujerodnih vrst še vedno neznan širši javnosti. Imajo velik vpliv na okolje, v katerem uspevajo, s tem pa tudi na ljudi. Škoda, ki jo povzročajo svetovnemu gospodarstvu na letni ravni, je ocenjena na kar 1,4 bilijona dolarjev, to je 5 % vrednosti svetovnega gospodarstva. Najhuje so prizadeti sektorji gospodarstva, zdravstva, kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva. Invazivne tujerodne vrste veljajo za drugo največjo grožnja biotski pestrosti. Človek je ustvaril pogoje za njihovo širjenje, saj se pojavljajo v glavnem na intenzivno izkoriščanih območjih, ki jih je človek precej spremenil (npr. urbana območja, kmetijska območja, parki, izsušena močvirja) ali pa je porušil njihovo naravno ravnovesje in s tem odpornost na prihod tujerodnih vrst.

Vse zainteresirane vabimo, da nam pomagajo zbirati podatke o razširjenosti invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst prek mobilnih aplikacij Invazivke za Slovenijo ali Invasive Alien Species Europe za ostale države.

V deželah, skozi katere teče reka Sava, trenutno lahko najdemo številne vire in podatkovne baze, koristne za zbiranje podatkov o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst. Na spodnjih povezavah podajamo pregled najpomembnejših:

Slovenija
1. Invazivke

Hrvaška
2. Invazivne vrste u Hrvatskoj
3. FCD – Flora Croatica Database

Mednarodni viri
4. EASIN – European Alien Species Information Network
5. DAISIE - Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe 
6. ISSG - Invasive species specialist group -
7. GRIIS - Global Register of Introduced and Invasive Species

8. ESENIAS- East and South European  Network for Invasive Alien Species

9. NEOBIOTA