Bela knjiga o Savi
Download
BELA KNJIGA O SAVI
REKA SAVA. GROŽNJE IN POTENCIAL ZA OBNOVO
Bela knjiga o Savi opisuje ekološke značilnosti reke Save in njenih poplavnih območij ter ocenjuje glavne grožnje integriteti rečnega sistema. Glede na koristi lokalnih skupnosti in biotske pestrosti prepozna in razvrsti območja reke in njenih poplavnih območij, kjer bi bila mogoča obnova. Bela knjiga o Savi je zbirka temeljnih znanj za oceno (to je študije izvedljivosti) obnove reke Save in poplavnih območij v njenem porečju. Dunajska svetovalna družba FLUVIUS je v sodelovanju s kampanjo 'Rešimo modro srce Evrope' in mrežo SavaParks več kot leto dni zbirala podatke in dejstva o Savi in njenih pritokih. Z analizo satelitskih posnetkov je izračunala in določila potencialna območja za restavracijo. Bela knjiga o Savi je bila dokončana in objavljena decembra 2016.
Bela knjiga o Savi je prva publikacija, ki v jedrnati in lahko razumljivi obliki opisuje ekološko pomembnost tega edinstvenega rečnega sistema kot tudi grožnje, s katerimi se sooča. Bela knjiga ponuja tudi konkretne predloge za trajnostno in naravno zaščito pred poplavami, ki delujejo v skladu z naravo in ne v nasprotju z njo.
Ob Savi je skoraj 150 območij, primernih za ureditev/premeščanje nasipov. Ta ukrep bi omogočil ponovno poplavljanje 185.000 ha nekdanjih poplavnih gozdov in pašnikov. Zagotovil bi dodatne kapacitete, ki bi v primeru poplav omogočile naravno shranjevanje 3,1 milijarde kubičnih metrov vode. S tem bi občutno zmanjšali in upočasnili poplavni val in obenem povečali ekološko kakovost poplavnih območij. Protipoplavna zaščita vzdolž Save je bila prevladujoča tema že pred zgodovinskimi poplavami leta 2014. Osemdeset odstotkov nekdanjega poplavnega območja, vključno z gozdovi in s pašniki, je bilo v preteklosti odrezanih z jezovi in nasipi, zaradi česar so bile poplave še bolj uničujoče.
Bela knjiga poleg velikih priložnosti nazorno prikazuje tudi nevarnosti za reko Savo. Skoraj celoten zgornji tok ogrožajo novi projekti. Njihova uresničitev bi uničila reko in njene pritoke. V porečju Save načrtujejo izgradnjo več kot 500 hidroelektrarn, ki bi reko in habitate ob njej nepovratno uničile.
Zgornji tok Save, vključno s pritoki Uno, Sano in Drino, predstavljajo zadnje zatočišče za sulca oziroma donavskega lososa - ogroženo plenilsko ribo, ki v dolžino zraste do 1,5 metra. Na tem območju živi več kot polovica svetovne populacije te vrste. Izgradnja jezov bi pripeljala do popolnega izumrtja vrste.
Čezmerno in nedovoljeno odstranjevanje gramoza iz rečne struge predstavlja dodatno grožnjo. Sodeč po raziskavah, se iz Save letno odstrani 950.000 kubičnih metrov usedlin in dodatnih 1,29 milijona kubičnih metrov iz njenih pritokov, še posebej iz Vrbasa in Drine. To je desetkrat večja količina usedlin kot tista, ki jo Sava iz svoje struge vsako leto prenese v Donavo. Negativni učinki so veliki in resni: reke se vkopavajo vse globlje v svoje struge, kar povzroča nižanje ravni podtalnice; zaščitne konstrukcije izgubljajo stabilnost in se lahko porušijo, hkrati pa se poveča stopnja poplavne ogroženosti dolvodno od kraja, kjer se izkopava sediment.
REKA SAVA. GROŽNJE IN POTENCIAL ZA OBNOVO
Bela knjiga o Savi opisuje ekološke značilnosti reke Save in njenih poplavnih območij ter ocenjuje glavne grožnje integriteti rečnega sistema. Glede na koristi lokalnih skupnosti in biotske pestrosti prepozna in razvrsti območja reke in njenih poplavnih območij, kjer bi bila mogoča obnova. Bela knjiga o Savi je zbirka temeljnih znanj za oceno (to je študije izvedljivosti) obnove reke Save in poplavnih območij v njenem porečju. Dunajska svetovalna družba FLUVIUS je v sodelovanju s kampanjo 'Rešimo modro srce Evrope' in mrežo SavaParks več kot leto dni zbirala podatke in dejstva o Savi in njenih pritokih. Z analizo satelitskih posnetkov je izračunala in določila potencialna območja za restavracijo. Bela knjiga o Savi je bila dokončana in objavljena decembra 2016.
Bela knjiga o Savi je prva publikacija, ki v jedrnati in lahko razumljivi obliki opisuje ekološko pomembnost tega edinstvenega rečnega sistema kot tudi grožnje, s katerimi se sooča. Bela knjiga ponuja tudi konkretne predloge za trajnostno in naravno zaščito pred poplavami, ki delujejo v skladu z naravo in ne v nasprotju z njo.
Ob Savi je skoraj 150 območij, primernih za ureditev/premeščanje nasipov. Ta ukrep bi omogočil ponovno poplavljanje 185.000 ha nekdanjih poplavnih gozdov in pašnikov. Zagotovil bi dodatne kapacitete, ki bi v primeru poplav omogočile naravno shranjevanje 3,1 milijarde kubičnih metrov vode. S tem bi občutno zmanjšali in upočasnili poplavni val in obenem povečali ekološko kakovost poplavnih območij. Protipoplavna zaščita vzdolž Save je bila prevladujoča tema že pred zgodovinskimi poplavami leta 2014. Osemdeset odstotkov nekdanjega poplavnega območja, vključno z gozdovi in s pašniki, je bilo v preteklosti odrezanih z jezovi in nasipi, zaradi česar so bile poplave še bolj uničujoče.
Bela knjiga poleg velikih priložnosti nazorno prikazuje tudi nevarnosti za reko Savo. Skoraj celoten zgornji tok ogrožajo novi projekti. Njihova uresničitev bi uničila reko in njene pritoke. V porečju Save načrtujejo izgradnjo več kot 500 hidroelektrarn, ki bi reko in habitate ob njej nepovratno uničile.
Zgornji tok Save, vključno s pritoki Uno, Sano in Drino, predstavljajo zadnje zatočišče za sulca oziroma donavskega lososa - ogroženo plenilsko ribo, ki v dolžino zraste do 1,5 metra. Na tem območju živi več kot polovica svetovne populacije te vrste. Izgradnja jezov bi pripeljala do popolnega izumrtja vrste.
Čezmerno in nedovoljeno odstranjevanje gramoza iz rečne struge predstavlja dodatno grožnjo. Sodeč po raziskavah, se iz Save letno odstrani 950.000 kubičnih metrov usedlin in dodatnih 1,29 milijona kubičnih metrov iz njenih pritokov, še posebej iz Vrbasa in Drine. To je desetkrat večja količina usedlin kot tista, ki jo Sava iz svoje struge vsako leto prenese v Donavo. Negativni učinki so veliki in resni: reke se vkopavajo vse globlje v svoje struge, kar povzroča nižanje ravni podtalnice; zaščitne konstrukcije izgubljajo stabilnost in se lahko porušijo, hkrati pa se poveča stopnja poplavne ogroženosti dolvodno od kraja, kjer se izkopava sediment.
Povezane vijesti
