INVAZIVNE RASTLINSKE IN MOŽNOSTI ODSTRANJEVANJA

Brošura “Invazivne rastlinske vrste in možnosti odstranjevanja” se ukvarja s problematiko invazivnih rastlinskih vrst tj. tujerodnih rastlin, ki so bile na naše območje vnesene. Čeprav so nekatere invazivne tujerodne vrste ljudem znane (npr. ambrozija) in so dokazano škodljive, jih ljudje običajno ne povezujejo s pojmom invazivnosti. Pojem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst širši javnosti še vedno večinoma neznan.

Tujerodne vrste so tiste vrste, ki na nekem območju predhodno niso bile razširjene. Večina vrst, ki jih ljudje prinesemo na območja, na katerih prej niso bile razširjene, ne preživi dolgo, če pa preživijo, se uspejo le redko prilagoditi na nove razmere in se samostojno razmnoževati. Če pa jim to uspe in se začnejo v naravi samostojno razmnoževati in razširjati ter negativno vplivati na domorodne organizme, jih imenujemo invazivne tujerodne vrste. Značilnosti invazivnosti so negativen vpliv na biotsko pestrost in dobrobiti, ki jih ima človek od narave. Lahko pa invazivne tujerodne vrste škodujejo tudi zdravju ljudi in/ali povzročajo gospodarsko škodo na območjih, ki jih naselijo. Invazivne tujerodne rastlinske vrste so rastline s sposobnostjo hitrega razmnoževanja ter hitrega ter obsežnega širjenja. Na novo območje jih, namenoma ali po nesreči, vnesene človek s svojo dejavnostjo. Primer namernega vnosa je sajenje nekaterih rastlin zaradi njihove dekorativnosti ali gospodarske koristi, nenamerno razširjanje pa je na primer razširjanje semena tujerodne vrste s semenom drugih vrst. Tako se je seme ambrozije razširilo iz Severne Amerike s semenom žitaric.

Čeprav so nekatere invazivne tujerodne vrste marsikomu poznane in je dokazano, da so škodljive (npr. ambrozija ali mali indijski mungo), je pojem invazivnih tujerodnih vrst še vedno neznan širši javnosti. Imajo velik vpliv na okolje, v katerem uspevajo, s tem pa tudi na ljudi. Škoda, ki jo povzročajo svetovnemu gospodarstvu na letni ravni, je ocenjena na kar 1,4 bilijona dolarjev, to je 5 % vrednosti svetovnega gospodarstva. Najhuje so prizadeti sektorji gospodarstva, zdravstva, kmetijstva, gozdarstva in naravovarstva. Invazivne tujerodne vrste veljajo za drugo največjo grožnja biotski pestrosti. Človek je ustvaril pogoje za njihovo širjenje, saj se pojavljajo v glavnem na intenzivno izkoriščanih območjih, ki jih je človek precej spremenil (npr. urbana območja, kmetijska območja, parki, izsušena močvirja) ali pa je porušil njihovo naravno ravnovesje in s tem odpornost na prihod tujerodnih vrst.

V brošuri so opisane tiste invazivne tujerodne rastlinske vrste, o katerih se mora javnost nujno izobraziti. Izbranih je pet vrst, ki so razširjene na Hrvaškem in po Evropi ter povzročajo resne težave. Pelinolistna ambrozija, navadna amorfa, sirska svilnica, žlezava nedotika in dresniki. Sirska svilnica in žlezava nedotika sta na seznamu invazivnih tujerodnih rastlin, ki zadevajo Evropsko unijo. Na celotnem območju Evropske unije je prepovedano njihovo vnašanje, shranjevanje, pridelava, prevoz, trženje, uporaba, izmenjava, razmnoževanje in izpust v okolje.

Če želite izvedeti več o invazivnih tujerodnih vrstah, načinih in razlogih vnosa, njihovem vplivu na habitate in živa bitja, o njihovem negativnem vplivu na biotsko pestrost in načinih zatiranja, preberite brošuro na povezavi Invazivne rastlinske vrste in možnosti odstranjevanja.